Znanje rešuje življenja: IRZ Celje krepi mednarodno sodelovanje na področju medicine ob nesrečah, prvih posredovalcev in krizne pripravljenosti
Izobraževalno-reševalni zavod Celje v zadnjih mesecih krepi mednarodne povezave na področju medicine ob nesrečah, prvih posredovalcev, zaščite in reševanja ter krizne pripravljenosti skupnosti. Pomemben korak v tej smeri je bil strokovni obisk Roberta Jurovića v Lizboni na Portugalskem, kjer se je na povabilo udeležil programa MEDKAUS Operations in Disasters.
Obisk Lizbone ni pomenil le vpogleda v mednarodno usposabljanje, temveč tudi srečanje ljudi, ki razumejo, da se pravo znanje na področju zaščite, reševanja in pomoči ljudem ne gradi samo v učilnicah, ampak predvsem na terenu. Tam, kjer so razmere nepredvidljive, čas omejen, odgovornost velika in kjer štejejo znanje, zbranost, sodelovanje ter pripravljenost pomagati.
Robert Jurović se je programa udeležil kot povabljeni opazovalec, pri čemer ni spremljal le izvedbe od zunaj, temveč se je vključil tudi v praktični del usposabljanja in sodeloval pri izvedbi vaje. Tako se je neposredno seznanil z načinom dela inštruktorjev, organizacijskim potekom usposabljanja ter pristopi, ki združujejo elemente medicine ob nesrečah, kriznega odzivanja, civilno-vojaškega sodelovanja, vodenja pod pritiskom in delovanja v zahtevnih terenskih razmerah.
MEDKAUS – učenje v realističnih razmerah
Program MEDKAUS Operations in Disasters je zasnovan kot praktično usmerjeno usposabljanje za delovanje v kriznih in katastrofnih razmerah. Udeležence ne pripravlja zgolj teoretično, temveč jih postavlja v realistične scenarije, kjer so pomembni znanje, odzivnost, timsko delo, komunikacija in sposobnost odločanja pod pritiskom.
Takšna usposabljanja so pomembna zato, ker sodobne krizne razmere zahtevajo povezovanje različnih znanj, služb in izkušenj. Nesreče, naravne katastrofe, množični dogodki, izredne razmere in druge kompleksne situacije ne poznajo meja med organizacijami. Učinkovit odziv temelji na sodelovanju ljudi, ki znajo delovati skupaj, si zaupajo, razumejo pomen jasne komunikacije in so pripravljeni prevzeti odgovornost v trenutkih, ko je vsaka minuta pomembna.
V okviru programa se združujejo elementi medicine ob nesrečah, civilno-vojaškega sodelovanja, operativnega odzivanja, psihofizične pripravljenosti, vodenja ekipe, orientacije v zahtevnem okolju, dokumentiranja, triaže, komunikacije in dela v razmerah, ki so čim bližje realnosti.
Srečanje z dr. Verónico Aquilino
V okviru obiska je bil opravljen tudi delovni pogovor z dr. Verónico Aquilino, zdravnico, generalno sekretarko European Council of Disaster Medicine – ECDM, koordinatorico programa MEDKAUS in inštruktorico na področju disaster medicine.
Dr. Aquilino je v mednarodnem prostoru prepoznavna kot strokovnjakinja in trenerka medicine ob nesrečah, povezana z razvojem sodobnih pristopov k izobraževanju, praktičnemu usposabljanju in krizni pripravljenosti. Njena vloga v ECDM in programu MEDKAUS potrjuje, da gre za sogovornico z neposrednimi izkušnjami na področju evropskega razvoja disaster medicine, operativnega usposabljanja in delovanja v zahtevnih razmerah.
Pogovori so bili usmerjeni predvsem v možnosti prihodnjega sodelovanja na področju usposabljanja prvih posredovalcev, medicine ob nesrečah, civilno-vojaškega sodelovanja, kriznega odzivanja in razvoja programov za širšo pripravljenost skupnosti.
Vloga MilitarCoach in Nelsona Césarja
Pomemben del programa predstavlja tudi sodelovanje z MilitarCoach, ki v usposabljanja vnaša elemente organizacije, discipline, vodenja, psihološke odpornosti in praktičnega delovanja v zahtevnih terenskih razmerah.
Med ključnimi osebami programa je tudi Nelson César, predstavnik MilitarCoach, izkušen inštruktor ter strokovnjak s področja vodenja, delovanja pod pritiskom in specializiranega usposabljanja. Njegova vloga je pomembna predvsem pri praktičnem delu usposabljanja, kjer se udeleženci soočajo s stresnimi, realističnimi in operativno zahtevnimi scenariji, značilnimi za krizne, katastrofne in druge izredne razmere.
Takšen pristop je pomemben, ker sodobno reševanje ni več samo vprašanje posamezne službe ali posameznega znanja. Gre za sposobnost povezovanja medicinskega znanja, operativnega razmišljanja, komunikacije, vodenja in sodelovanja v razmerah, kjer so pritiski veliki, informacije nepopolne, sredstva omejena, posledice odločitev pa lahko zelo resne.
Teren kot najboljši učitelj
Za IRZ Celje je bil obisk Lizbone pomemben tudi zato, ker je potrdil dolgoletno prepričanje zavoda: znanje rešuje življenja.
Pravo znanje na področju zaščite in reševanja se ne konča pri teoriji. Teorija je osnova, vendar se postopki, komunikacija, odločanje in odzivnost zares preverijo šele na terenu. Vaja pokaže, kaj deluje, kaj je treba izboljšati, kje so vrzeli in kako pomembno je, da so ljudje pripravljeni sodelovati.
Vsaka vaja je zato priložnost za učenje. Pomembno je opazovati, sodelovati, si zapisati ugotovitve, analizirati postopke in jih izboljševati. Dobra vaja se ne konča z zadnjim scenarijem, temveč z vprašanjem: kaj lahko naslednjič naredimo še bolje?
Prav takšen pristop želi IRZ Celje razvijati tudi v Sloveniji in širši regiji – praktičen, realističen, povezovalen in usmerjen v uporabno znanje, ki ga lahko posamezniki, prostovoljci in organizacije uporabijo v resničnih razmerah.
Prvi posredovalci in pripravljena skupnost
Več ljudi kot zna pravilno ukrepati v prvih minutah po dogodku, večja je možnost, da bo pomoč pravočasna, usklajena in učinkovita. Pri tem niso pomembni samo poklicni reševalci, gasilci ali zdravstveni delavci, ampak tudi usposobljeni posamezniki, prostovoljci, učitelji, trenerji, člani društev, zaposleni v podjetjih, lokalne skupnosti in vsi, ki se lahko znajdejo ob človeku, ki potrebuje pomoč.
Prvi posredovalci niso nadomestilo za poklicne službe. So pomemben člen skupnosti, ki lahko v prvih minutah po dogodku začnejo z osnovnimi postopki pomoči, uporabijo AED, zaustavijo večje krvavitve, zavarujejo kraj dogodka, pravilno obvestijo pristojne službe in pomagajo do prihoda strokovnih ekip.
To je smer, v katero želi IRZ Celje še naprej razvijati svoje programe: več znanja med ljudmi, več pripravljenosti v lokalnem okolju, več povezovanja med društvi, organizacijami, občinami in strokovnjaki ter boljša odzivnost skupnosti v izrednih razmerah.
»Znanje rešuje življenja. Zato ga moramo deliti, nadgrajevati in približati čim več ljudem. Več kot nas bo znalo pravilno ukrepati, hitrejši in učinkovitejši bomo kot skupnost,« poudarja Robert Jurović.
CEMEC kot pomemben evropski strokovni partner
Ob sodelovanju in stikih, vzpostavljenih v Lizboni, IRZ Celje razvija tudi sodelovanje s prof. Robertom Mugaverom, predsednikom European Centre for Disaster Medicine – CEMEC.
CEMEC je evropski center za medicino ob nesrečah s sedežem v San Marinu, ki deluje na področju izobraževanja, raziskav, usposabljanja in strokovnega povezovanja v medicini ob nesrečah. Center je usmerjen v razvoj znanja in programov za zdravstvene strokovnjake, prostovoljce, inštruktorje, organizacije in druge deležnike, ki sodelujejo pri odzivu na izredne dogodke, nesreče in krizne razmere.
Prof. Roberto Mugavero je eden vidnejših evropskih strokovnjakov na področju medicine ob nesrečah, kriznega upravljanja, varnosti, odpornosti, CBRNe pripravljenosti in mednarodnega strokovnega povezovanja. Kot predsednik CEMEC ima pomembno vlogo pri razvoju izobraževalnih in strokovnih programov na področju disaster medicine.
Poseben pomen ima tudi dejstvo, da CEMEC deluje kot WHO Collaborating Centre for Health Security, CBRNe and Emergency Medical Teams Initiative, kar dodatno potrjuje mednarodno strokovno težo centra na področju zdravstvene varnosti, pripravljenosti na izredne dogodke in medicine ob nesrečah.
Celje kot prihodnje stičišče znanja in sodelovanja
Na videokonferenci s prof. Mugaverom je bil predstavljen koncept razvoja mednarodne platforme v Celju. Gre za zamisel, ki ni usmerjena zgolj v izvedbo enkratnega dogodka, temveč v postopno vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja na področju medicine ob nesrečah, prvih posredovalcev, zaščite in reševanja, izobraževanja, skupnih vaj, razvoja inštruktorjev ter povezovanja strokovnjakov iz Slovenije, držav Balkana in Evropske unije.
Prof. Mugavero je pobudo sprejel kot pomembno in smiselno, pri čemer je poudaril potrebo po realnem pristopu, postopni gradnji sodelovanja in pripravi prvega pilotnega projekta. V ospredju prve faze je zato ideja, da bi se v Celju pripravila kakovostna, vsebinsko dobro zasnovana in organizacijsko izvedljiva pilotna izvedba, ki bi lahko postala temelj za nadaljnji razvoj mednarodne platforme.
Prvotno je bila obravnavana možnost izvedbe jeseni, vendar se po dodatnem razmisleku kot vse bolj realna kaže možnost izvedbe pilotnega projekta spomladi 2027. Takšna časovnica bi omogočila več časa za skupno pripravo s CEMEC, usposabljanje dela ekipe IRZ Celje, oblikovanje domače organizacijske ekipe, pridobivanje sponzorjev, vključevanje medijev, sodelovanje lokalnega okolja in pripravo kakovostnega programa za mednarodne udeležence.
V tem okviru ima pomembno vlogo tudi Mestna občina Celje, ki je projektu že izrazila podporo in pripravljenost za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju pobude.
Zakaj je to pomembno za Celje, Slovenijo in regijo
Za IRZ Celje je ključno, da se Celje ne predstavi zgolj kot kraj enkratnega mednarodnega dogodka, temveč kot mesto, ki lahko postopno postane stičišče znanja, usposabljanja in povezovanja na področju krizne pripravljenosti, prvih posredovalcev, zaščite in reševanja ter medicine ob nesrečah.
Takšna platforma bi lahko povezovala lokalne skupnosti, prostovoljce, zdravstvene in nezdravstvene strokovnjake, civilno zaščito, gasilce, reševalce, humanitarne organizacije, izobraževalne ustanove, podjetja in mednarodne strokovne partnerje.
Projekt ima zato več ravni pomena. Za IRZ Celje pomeni strokovni razvoj in povezovanje z evropskimi partnerji. Za Celje pomeni priložnost, da se mesto predstavi kot odprto, razvojno in mednarodno usmerjeno okolje. Za Slovenijo in regijo pa pomeni možnost vzpostavitve novega prostora za izmenjavo znanja, praktično usposabljanje in razvoj skupnih odzivov na krizne razmere.
Povabilo k sodelovanju
IRZ Celje želi pri nadaljnjem razvoju pobude povezati čim širši krog ljudi in organizacij, ki jim je blizu področje prve pomoči, zaščite in reševanja, krizne pripravljenosti, humanitarnega dela, izobraževanja, prostovoljstva in pomoči ljudem v izrednih razmerah.
Pri tem pomembno vlogo vidi tudi v sodelovanju z mednarodnimi mrežami, kot je FARO, ki deluje kot mednarodna mreža za povezovanje strokovnjakov in organizacij na področju odpornosti skupnosti in odzivanja na nesreče.
K sodelovanju vabimo posameznike, prostovoljce, društva, organizacije, strokovnjake, lokalne skupnosti, podjetja in vse, ki bi želeli s svojim znanjem, izkušnjami, opremo, podporo ali dobro voljo prispevati k razvoju projekta.
Verjamemo, da se velike zgodbe ne gradijo same in da je prav povezovanje različnih ljudi, znanj in organizacij tisto, kar lahko Celju, Sloveniji in širši regiji prinese dodano vrednost.
V slogi je moč – posebej takrat, ko gre za pripravljenost skupnosti, varnost ljudi in pomoč v trenutkih, ko je pomoč najbolj potrebna.
Zaključek
Ključna misel pobude ostaja jasna: IRZ Celje ne gradi le mednarodnega dogodka, temveč dolgoročno platformo sodelovanja, izobraževanja in razvoja medicine ob nesrečah, prvih posredovalcev ter zaščite in reševanja za Celje, Slovenijo, države Balkana in evropske partnerje.
Pri tem želi odpreti prostor za vse, ki verjamejo, da lahko znanje, sodelovanje in solidarnost rešujejo življenja.
Besedilo objave.
